Detektiv in kontrola bolniškega staleža oziroma nadzor bolniške:

Po Zakonu o delovnih razmerjih (34. člen) mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.

Po mnenju Informacijskega pooblaščenca (št. 0712-1098/2007/2) predhodno navedeno zakonsko določilo pomeni, da je delavec - bolnik dolžan obvestiti delodajalca o zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ker gre za okoliščino, ki nedvomno vpliva na izpolnjevanje njegove pogodbene obveznosti, saj mu delodajalec lahko (zaradi nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika ali opravljanja pridobitnega dela ali odpotovanja iz kraja svojega bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika) po Zakonu o delovnih razmerjih tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.


Po Zakonu o delovnih razmerjih (111. člen) lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
  • če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali
  • če v tem času opravlja pridobitno delo ali
  • brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja


Podjetja in državni organi lahko preko detektiva zbirajo podatke o domnevnih zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe le prvih 30 delovnih dni bolniškega staleža, saj po preteku 30 delovnih dni preide izplačevanje nadomestil v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja pridobi pravico do izvajanja nadzora.

Po Zakonu o javnih uslužbencih (33.a člen) mora predstojnik javnega uslužbenca pred pričetkom izvajanja nadzora najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi ter mu omogočiti, da se o tem izjasni.
Tega zakonskega pogoja v zasebnem sektorju ni.

Detektiv lahko na podlagi pisne pogodbe in pooblastila zbira podatke na dveh ravneh:
  • pri osebnem zdravniku
  • in na terenu


Pri osebnem zdravniku lahko detektiv zbira podatke o navodilih in dovoljenjih (torej bolniškem redu), ki jih ima delavec med bolniškim staležem (brez zbiranja podatkov o diagnozi, ki jo mora zdravnik po Zakonu o zdravniški službi varovati kot poklicno skrivnost).

Na terenu pa detektiv zbira zgolj podatke o dejanskem spoštovanju bolniškega reda s strani delavca (spoštovanju režima življenja: strogo ležanje, počitek, sprehodi), in sicer z neposrednim osebnim razgovorom z delavcem na naslovu prebivališča delavca, kot je naveden v pogodbi o zaposlitvi oziroma na drugih lokacijah, v kolikor se delavec ob obisku ne nahaja na svojem domu.

Detektiv podatke zbira z neposrednim osebnim razgovorom z delavcem in po potrebi tudi z drugimi osebami, ki imajo podatke o gibanju delavca ter z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih in prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja oziroma prostora.

Detektiv zbrane relevantne podatke v obliki pisnega poročila posredujem delodajalcu, ki jih lahko eventualno uporabi za uveljavljanje svojih pravic v ustreznem disciplinskem in sodnem postopku.

Po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (233. člen) morata osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavarovancu - bolniku dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi ...).

V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec - bolnik, ki se zdravi doma v času takšne zadržanosti, biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita.

Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. V primerih kršenja navodil mora imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pozvati zavarovano osebo na sejo senata in ugotoviti, ali so še podani razlogi za začasno nezmožnost za delo.

Po Zakonu o zdravniški službi (51. člen) mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.


Zdravnika pri dajanju podatkov tako omejuje predhodno navedeno zakonsko določilo, vendar samo glede zdravstvenega stanja bolnika in podatkov o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja (torej glede diagnoze), ne pa tudi glede navodil, po katerih se mora ravnati bolnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni.


Zaradi izpolnjevanja pravic in obveznosti (ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi) je zdravnik dolžan delodajalcu (oziroma njegovemu pooblaščencu detektivu) posredovati podatke o navodilih in dovoljenjih (bolniškem redu), ki jih ima delavec - bolnik med bolniškim staležem. Določbe Zakona o delovnih razmerjih so namreč v razmerju do navedenih določb Zakona o zdravniški službi specialne določbe.


Brez podatkov o navodilih in dovoljenjih (bolniškem redu), ki jih ima delavec - bolnik med bolniškim staležem, delodajalec (v primeru dvoma v upravičenost bolniške odsotnosti delavca - bolnika) ne more ustrezno ukrepati.


Zakonsko določilo o dopustnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve spoštovanja zdravnikovih navodil (bolniškega reda) oziroma zlorabe bolniškega staleža se nanaša le na odsotnost z dela zaradi lastne bolezni oziroma poškodbe (ko gre za stanje, ki je neposredno povezano z delavcem, in delavec zaradi tega stanja ni sposoben opravljati dela na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi).


Navedeno zakonsko določilo se tako ne nanaša na druge razloge, zaradi katerih je delavec upravičeno zadržan z dela iz zdravstvenih razlogov npr. odsotnost zaradi nege družinskega člana, odsotnost za darovanje tkiva, ...


Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi Pdp 1305/2004 navedlo:

»Nezakonita je izredna odpoved PZ po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni opravljala pridobitno delo (izdelava in objava fotografskih posnetkov v časopisu), saj je bila z dela odsotna zaradi nege otroka in ne zaradi bolezni. Pojma "odsotnost z dela zaradi bolezni" po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni mogoče uporabljati tako za bolniški stalež kot tudi za odsotnost z dela zaradi nege otroka, saj zdravstveni predpisi navedenih odsotnosti ne izenačujejo.«

V zvezi s to tematiko je bil detektiv gost v oddajah:


Celovita vrhunska detektivska dejavnost s pravnim svetovanjem.

KONTAKT:  
info@detektiv-pozru.eu

031 240 090

Vabljeni v spletni časopis delo.si v rubriko
 
DETEKTIVSKA SVETOVALNICA.